Rezultati neke ameriške raziskave kažejo, da govedina in svinjina povečujeta tveganje za prezgodnjo smrt. Thomas Spang Rockville (SN). Nedavno objavljeni izsledki velike raziskave priznanega inštituta za raziskave raka National Cancer Institut (NCI) iz Rockvilla o tem ne puščajo več veliko dvomov. »Če želimo dlje in bolj zdravo živeti, moramo jesti precej manj rdečega in predelanega mesa,« povzema strokovnjak za prehrano Barry M. Popkin.
To naj bi veljalo tudi za izdelke iz mesa, kot so hrenovke, slanina in namazi. Potemtakem naj bi že dnevno zaužitje malega hamburgerja (160 gramov) v desetih letih znatno povečalo tveganje umrljivosti. Več kot 500.000 ljudi, starih med 50 in 71 let, je bilo vključenih v raziskavo NCI, ki je po obsegu in natančnosti doslej neprimerljiva. Več kot deset let so raziskovalci vodilnega ameriškega centra za raziskave raka spremljali prehranjevalne navade udeležencev raziskave. Ugotovili so, da je tveganje umrljivosti večje za 31 odstotkov pri moških, pri ženskah pa kar za 36 odstotkov. S tem je povezano znatno povečanje srčnih in rakavih obolenj. Pri ženskah se je tveganje umrljivosti zaradi srčnega infarkta zvečalo celo za 50 odstotkov.
Drugače pa uživanje belega mesa dokazano krepi zdravje. Osebe, ki imajo na svojem jedilniku redno ribe, piščančje ali puranje meso, svoje tveganje umrljivosti zmanjšajo za 8 odstotkov. »Tudi če niste vegetarijanec, lahko zelo zdravo živite, le če omejeno uživate rdeče meso,« pravi Walter Willett s harvardske šole javnega zdravja (School of Public Health). Pri pojasnjevanju razlogov za odstopanja so se raziskovalci NCI oprli na različne dokaze. Odločilno vlogo naj bi imela vrsta maščobe v izdelkih iz mesa. Rdeče meso vsebuje bistveno več nasičenih maščob, ki so se včasih povezovale z nastankom raka na prsih in črevesju, pa tudi z obolenji srca. Po drugi strani pa perutnina vsebuje več nenasičenih maščob, ki pripomorejo k uravnoteženju vsebnosti holesterola.
Enako velja za maščobne kisline omega 3, ki so v ribah. Vodja raziskave gospa Rashmi Sinha navaja, da lahko nadaljnje morebitne vzroke iščemo v vsebnosti železa in pripravi. »Pri visokih temperaturah se sprostijo različni elementi, ki bi tudi lahko imeli vpliv.« Kaj je na koncu odločilno, ne moremo trditi s popolno gotovostjo.
NIC je pri ovrednotenju podatkov izključil druge dejavnike vpliva, kot so teža in telesna velikost (indeks telesne mase), družinsko ozadje, vzgoja, uživanje alkohola, kajenje in druge prehranjevalne navade.
Strokovnjak za prehrano Popkin, ki je sodeloval pri tej množični raziskavi, kljub temu meni, da občasno uživanje mesa spada k uravnoteženi prehrani. Problematično za zdravje naj bi bilo le redno, torej nekakšno »kronično« uživanje, ki pa je nezdravo. Stranski učinek znatno zmanjšanega uživanja mesa: že nekaj gramov manj govedine in svinjine bistveno zmanjša negativne posledice, ki jih ima masovna živinoreja za okolje. Strokovnjaki povzemajo: »Povsem očitno je, da je treba porabo mesa znatno zmanjšati.«
